Pojdi na vsebino

Tvorjenka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Tvorjenka je beseda, napravljena iz besedotvorne podstave in obrazila, npr. mizica, peka, nadučitelj, živinozdravnik, toplokrven, razbiti se, nato.[1] Tvorjenke so lahko vseh besednih vrst: samostalniki (mizica za majhna miza), pridevniki (drobcen za zelo droben), glagoli (spančkati za prijetno spati), prislovi (tu za na tem mestu) ...[2]

Besedotvorna podstava tvorjenke je tisti njen del, ki mu dodajamo obrazilo; obrazilo je desno ali priponsko (hišica), levo ali predponsko (prelep), vmesno ali medponsko (pravopis).[3] Na stiku med podstavo in obrazilom prihaja pogosto do glasovnih premen (knjigaknjižica).[2] V obrazilo se pretvarjajo trije elementi skladenjske podstave. To so jedro, odvisni del in skladenjska razmerja med njima, torej vezniki, predlogi in končnice. Izjema so priredne zloženke, pri katerih se v obrazili priredno vezalno razmerje, to je veznik in.

Ada Vidovič Muha uvaja glede na to, kateri del skladenjske podstave se obrazili, tvorjenke tipa A, B, C in Č[4].

Besedotvorne vrste

[uredi | uredi kodo]

Besedotvorne vrste so štiri: izpeljava, zlaganje, sestavljanje in sklapljanje; ustrezne tvorjenke imenujemo izpeljanke, zloženke, sestavljenke in sklopi. Vse tvorjenke delamo iz besednih zvez.[3]

Izpeljanke

[uredi | uredi kodo]

Izpeljanke so tvorjenke, ki nastanejo z izpeljavo: eno sestavino dvodelne besednozvezne podstave zamenjamo s priponskim obrazilom ustreznega pomena:[3]

  • majhna zastavazastavica
  • izdelovalec dežnikovdežnikar
  • tak pred pragompredpražen

Izpeljanke iz predložne/proklitične podstave lahko imajo tudi predpono (dokolenke).[5]

Zloženke

[uredi | uredi kodo]

Zloženke dobimo z zlaganjem: dve sestavini, včasih tudi več, besednozvezne podstave povezujemo samo z medponskim obrazilom:[3]

  • zdravnik živineživinozdravnik
  • zelen na sivozelenosiv

Če je besed v podstavi več, preostalo izrazimo še s priponskim obrazilom:[3]

  • kdor vodi vlakvlakovodja

Sestavljenke

[uredi | uredi kodo]

Sestavljenke dobimo s sestavljanjem: eno sestavino besednozvezne podstave zamenjamo s predponskim obrazilom:[3]

  • nižji kuharpodkuhar
  • zelo starprastar

Predpona je bodisi primarna (pre-, pra- ...) bodisi predložna/proklitična (pred-, ne- ...).[5]

Sklopi

[uredi | uredi kodo]

Sklopi nastanejo s sklapljanjem: enote večdelne podstave enostavno sklopimo v novo besedo:[6]

  • oče našočenaš
  • boja željenbojaželjen

Pri t. i. kraticah besede podstave pred sklapljanjem primerno okrnimo:[3]

  • Teritorialna obramba okrnimo v T, O, nato sklopimo v TO
  • Tovarna motorjev Sežana okrnimo v TO, MO, S, nato sklopimo v TOMOS

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 207.
  2. 2,0 2,1 Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 109–110.
  4. Ada Vidovič Muha (2011). Slovensko skladensjko besedotvorje. Znanstvena založba Filozofske fakultete. str. 27. COBISS 259892736. ISBN 978-961-237-483-9.
  5. 5,0 5,1 Toporišič J. Sestavljanke proti izpeljanke iz predložne/proklitične podstave. V: Besedjeslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC, 2006: 263–270.
  6. Toporišič J. Besedotvorna teorija. V: Besedjeslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC, 2006: 133–143.

Ada Vidovič Muha. Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011.